Incredible India: Ribiška vasica

Konec januarja, pesek med prsti. Super občutek! Vonj po morju in sonce, ki bo kmalu padlo v Bengalski zaliv. Z N. si deliva majhno sobico v Konarku. Orissa je znana po plemenih, pa nama jih zaradi pomanjkanja časa ne bo uspelo videti. Nočeva hiteti. Za plesni festival je pa še prezgodaj. Pa nič hudega. Na plaži je tekmovanje v oblikovanju figur iz peska, vendar kmalu zavijeva v drugo smer. Srečujeva ženske, ki na glavah nosijo večerni ulov. Otroci igrajo kriket in se grebejo za prostor v kadru, moški vlečejo čolne proti obali ali pa postavajo naokrog in nadzorujejo situacijo. Včasih nama namenijo vprašujoč pogled ali pa takšnega, da bi se najraje obrnila in po hitrem postopku odšla. Ribe, male in velike, pa zbrano molčijo.

 

 

 

 

Incredible India: Spet v Pialiju

So kraji, ki me zaznamujejo in osebe, ki so mi blizu, čeprav je med nami nekaj časovnih pasov. Zato sem "spet" v Indiji.
16. decembra sva z L. prispela v Kalkuto. Letališče diši še prav tako kot včasih, bankomat ne dela in s taksisti je kljub predplačilu treba še malo barantati. Prijetnih 24 stopinj Celzija, rahlo zadušljvo, sonce se trudi prodreti čez plast smoga ...
V Sonarpurju je precej bolje. Pri Gayenovih se počutim domače, tokrat poleg naju gostijo še dve prostovoljki, tako da je še posebej veselo. Božični čas so zaznamovale uvožene slovenske dobrote v kombinaciji rice + curry :)
Lokalni vlak Sonarpur - Piali - Sonarpur je klasično natrpan, vasica Piali pa v "zimski" preobleki - polja skoparijo z zeleno barvo, saj je čas žetve.
Te dni imajo na šoli Piali Ashar Alo zaključne izpite, saj jih z novim letom čaka tudi novo šolsko leto. Otroci, njihovih imen še nisem pozabila, so za dobro leto starejši. Opazen je napredek pri angleščini, tako da mi med sprehodom po vasi lahko marsikaj povejo. Sicer pa ... Življenje še vedno teče počasi.
Tudi moji zapisi ne bodo točni po dnevu (tale je star že nekaj dni), več fotografij pa pride, kot bi rekli Indijci, "soon".
Lanski zapisi o šoli se skrivajo pod oznako Piali Ashar Alo.

 Moški za štedilnikom :)

 Prodajalka riža ...

 Knjižni sejem v Sonarpurju, od novih do rabljenih poceni knjig.

 Ko odpišejo izpite, je čas za ristanc na šolskem dvorišču. Piali Ashar Alo.

 Čas žetve ...

Tudi psi aktivno sodelujejo in mahajo z repom ;)

Pariz - Paris

Random, u izi, okusno in sončno.
Princi v Versaju, spokojnost cerkva, vzdihovanje pod migetajočim Ajflom, beg pred Monaliso, panini na Elizejskih poljanah in večerja na Montmartru.

Glasbena spremljava in geslo: La vie en rose!

 

 

 

Posneto na Kodak Tmax 400.
A in I hvala za družbo, P in A za gostoljubje!
Štirje dnevi so prehitro minili. Bom šla pa še tretjič!

Potniki

Belo-zelene gosenice nabirajo kilometre po Ljubljani. Srečujem jih vsak dan. Imajo mnogo obrazov, tako kot ulice in ceste, po katerih se podijo. Potniki sedijo. Zatopljeni v misli, ki segajo skozi okno do neba in še dlje, se varno pretakajo po mestu. Zdi se, kot da si ob pisku urbane nadenejo masko in stopijo v nov svet. Tam ni prostora za druge. Potujejo. Vsak ﹣z ramo ob rami ﹣ sam.

Drama. Nama. Bavarc. Drama. Nama. Bavarc.

Stojim in čakam na pravo trolo. Takšno, ki mi ne ponuja zavarovanja in me ne vabi v nakupovalno središče. Čakam trolo, kjer potniki nehote sede v okvirjih. Gredo ... Ne vem, kam. Ne vem, kaj jih teži, niti kaj je zamaknilo njihov pogled. Zgodbe se mi v mislih sestavljajo same. Vedno drugačne, zdaj svetle, zdaj temačne. Svetloba in tema in pritisk na sprožilec. 

Ukradeni portreti burijo domišljijo.

___

Fotografije so bile posnete v pomladi in poletju 2011 na film Kodak t-max 400.

Končni izdelek (portfolio), ki sem ga danes odnesla na faks:

 

Mavrični otrok

 

  Satja - deklica, ki sem jo fotografirala na Fotopubu.
Z veseljem se spominjam topline njenega doma, zelene hrane, indijskih pobarvank, igranja šaha, nabiranja kamnov, polžkov in preganjanja nevarnih zmajev :)
Na obisku pri njeni prijateljici pa je nastala foto zgodba Four and a half.

Four and a half

Zadnji teden v juliju sem se udeležila Fotopuba, festivala dokumentarne fotografije. Bilo je FOTOgrafsko in PUBovsko :) Preverite naslednje leto!
Pod mentorstvom Roberta Knotha sem naredila serijo fotografij Four and a half - portret deklice, ki je pravzaprav portret njenega okolja, pravljičnega sveta, ki ga poganja otroška domišljija.
Nov svet sem odkrivala tudi sama - fotografiranje iz roke in fotoaparat nastavljen na P - ko je iskalo le še ideja v glavi in fokus domena fotoaparata.

Evripid: Alkestida

Produkcija VI. semestra dramske igre, gledališke režije in dramaturgije.

Božanskost se skriva v neštetih oblikah,

neštetokrat bog preseneča z izidom;

če kaj pričakuješ, se ne izpolni,

če ne pričakuješ, bog najde rešitev.

Tako je bilo tudi tokrat.

(Evripid)